Velikokrat se pojavlja zmotno prepričanje, da ima nova naprava že poročilo o umerjenju. Gre namreč zato, da proizvajalec ob izdelavi opreme uskladijo njeno kazanje z svojim referenčnim merilnikom tako, da so merilni rezultati sledljivi! Gre za sledljivost merilnih rezultatov. Kalibracija mora vključevati merilno negotovost. V kolikor to proizvajalec zagotavlja/omogoča, je navadno potrebno tovrstno poročilo zahtvati posebej, tovrstna dokumentacija pa je največkrat plačljiva in ni zajeta v osnovni ceni opreme.
Umerjanje
se vrši z namenom zagotavljanja točnosti kazanja in predvsem zaradi zaupanja
v opremo (zaradi zagotavljanja varnosti živil). Živosrebrni in alkoholni
termometri so pogosteje izpostavljeni mehanskim poškodbam ali premiku
skale, pri elektronskih pa se pojavlja časovno lezenje "drift".
Podobno kot tehtnice, se preverja tudi vse vrste in tipe termometrov.
Četudi z zakonom in HACCP smernicam ni povsem striktno določeno obdobje,
znotraj katerih naj bi se umerjanje vršilo, je umerjanje smoterno izvajati:
- če se pojavi sum v točnost kazanja,
- če je bila naprava kakor koli fizično poškodovana,
- če je bila naprava kakor koli izpostavljena območju izven deklaranega,
- pogosto je praksa, da se umerjanja izvaja 1 x letno, lahko pa se interval
razlikuje
- če interni HACCP program zaradi katerega koli razloga zahteva drugačno
časovno obdobje.
Z umerjanjem se preveri točnost kazanja merilnika. NUJNO
se izda poročilo z izkazano sledlivostjo in postopkom umerjanja ter oceno
negotovosti. Sledljivost mora biti izkazana s sistemom sledljivosti, umerjanje
pa mora opravljati za to usposobljena in pristojna oseba, po posebnem,
za ta postopek potrjenem, programu.
Referenčna merilna oprema MORA biti višjega razreda točnosti, kot umerjana (priporočilo je, da je referenčna oprema 3 do 5 krat boljša), mora biti ravno tako umerjena z izkazano sledljivostjo, mora imeti ustrezno spremno dokumentacijo in biti preverjena s strani za to pristojne inštitucije, po potrjenem programu.
Poročilo o umerjanju ne sme dajati nikakršnih predvidevanj in potrdil o točnosti za prihodno obdobje. Je odraz dejanskega stanja v času umerjanja.
Za razliko od umerjanja s preverjanjem ne moremo zagotovo trditi o točnosti kaznja merilne opreme. Zagotovo pa je primerjanje meril istega razreda točnosti lahko potencialni pokazatelj (ne)pravilnega kazanja merilnika. Zgodi se lahko, namreč, da obe merili odstopata. V tem primeru se ne da ugotoviti, katero merilo odstopa (če odstopa) in za koliko.
Kadar se ne odločate za umerjanja (temperatura ni tako kritična, velika količina merilne opreme, visoki stroški, ni zahteve po visoki točnosti, ...) je smoterno, da si določite interval periodičnega preverjanja in storite naslednje:
- enega od merilnikov izberete za referenčnega (priporočljivo je, da imate za referenčni merilnik merilnik višjega razreda točnosti),
- pred iztekom intervala pošljete referenčni merilnik na periodično umerjanje,
- napravite primerjavo kazanja (vse merilnike, vključno z referenčnim, postavite v prostor s konstantno temperaturo - če je mogoče v večih temperaturnih stanjih, jih pustite v tem prostoru daljši čas, nato pa napravite preimerjavo kazanja) pri digitalnih registratorjih lahko v programu prekrijete značilnice posameznih registratorjev in napravite primerjavo.
V kolikor pride do odstopanja kazanja, ali pa v skladu z točkami iz poglavja UMERJANJE (KALIBRACIJA) TERMOMETROV, je smoterno poslati merilnik na ponovno umerjanje.